ZGODOVINA TURNEGA KLUBA GORA

France Sevšek

(Napisano za zbornik Skale, julij 2001)

Ko sem obljubil, da napišem nekaj o zgodovini Turnega kluba Gora, sem bil prepričan, da sem si zadal enostavno nalogo. Malo pobrskam po dokumentaciji, dodam kakšen spomin in zgodovina kluba bo tu. O štirih letih delovanja res ne more biti kaj dosti pisanja. Pravzaprav sem se spraševal, ali je pisanje tako kratke zgodovine sploh smiselno - ali ne bi bilo bolje počakati še nekaj let in ustrezno število dogodkov ter potem vse skupaj zapisati. Pa sem svojo zmoto hitro spoznal. Človeški spomin je šibak in dokumentacija pomanjkljiva. Dogodke je treba danes dokumentirati, da bo do jutri ostal sploh še kakšen spomin. Ali, kot pravijo: "dogodek, ki ni zapisan in objavljen, se ni zgodil." Toliko v opravičilo tega pisanja.

Kje je začetek Turnega kluba Gora, ne vem. Morda je to prva slovenska gorniška spletna stran? V začetku leta 1995 sem v kombinaciji gorniškega in računalniškega veselja izdelal spletno turnosmučarsko stran. V navdušenju nad možnostmi, ki jih nudi hiperbesedilo, sem namreč začel urejati svoje turnosmučarske zapiske. Vanje sem vključil črnobele slike, ki sem jih pobral s svoje video kamere in maja 1995 sem naslov te strani tudi javno povedal v Notes na računalniškem sistemu Vax - tega smo namreč v predinternetovskih časih uporabljali za izmenjavo gorniških informacij. Ta stran je postajala vse bolj priljubljena in kmalu je dobila poleg bralcev tudi precej aktivnih sodelavcev. Tako se je čez čas pojavil predlog, da se "bralci in pisalci" teh strani enkrat srečamo tudi v živo - ne samo preko računalnika. In 20. junija 1997 se nas je približno petindvajset zbralo na Rašici. V planinski koči smo gledali diapozitive, poslušali nekaj strokovnih predavanj, predvsem pa smo se pogovarjali. Prvič je bil glasno izrečen tudi predlog, da bi ustanovili nekakšno društvo.

Ideja je nato preko poletja in jeseni zorela, dokler se nas ni 2. decembra 1997 dvanajst zbralo na Šmarni gori in ustanovili smo TURNI KLUB GORA. ''Turni'' zato, ker se tako kot npr. ''turne smuči'' in ''turne vezi'' nanaša na turno smučanje. In vendar se ne omejuje samo na smučanje. Turo lahko naredimo tudi peš, s krpljami, desko itd. Najpomembnejše pri tem je gorništvo. Zato smo svoj klub imenovali Gora.

V vabilu na ustanovni sestanek, ki smo ga objavili preko interneta, je med drugim pisalo: "Že nekaj časa smo turnosmučarski navdušenci razmišljali o ustanovitvi svojega kluba. To naj ne bi bilo še eno planinsko društvo ali njegova sekcija, z množičnim članstvom, sestankovanji in nekaj organiziranimi izleti na leto. Ne! Želimo ustvariti predvsem možnost za srečevanje in izmenjavo izkušenj. Vsi člani kluba naj bi bili aktivni, vsak po svojih možnostih in interesih. Želimo povezati gornike, ki se ukvarjajo s turnim smučanjem, pa tudi z drugimi oblikami gorništva. Gorništvo pomeni predvsem aktiven odnos do gora, narave in soljudi. In turno smučanje je ena od oblik gorništva. Ni samo spust po zasneženi strmini, ampak je celovito doživetje z vzponom, prijetnimi počitki, zanimivimi srečanji, lepimi razgledi, odkrivanjem novih predelov gora in seveda z velikim užitkom ob smučanju."

Na ustanovnem občnem zboru smo nato sprejeli Pravila turnega kluba in izvolili njegove organe. Vendar je to le zelo poenostavljena "uradna" verzija dogodka. V resnici, kot se spomnim, pa stvari niso bile tako enostavne. Zaradi kaj vem kakšnih obveznosti smo jaz in z menoj vsi skrbno pripravljeni papirji skoraj za celo uro zamudili ustanovni sestanek. Eden od ustanovnih članov, ki je ravno v tem času kandidiral za ljubljanskega župana, je moral tako še pred začetkom sestanka na drugo zborovanje in je svoj glas za Turni klub kar vnaprej oddal. Pa še en član je bil in ni bil tam - prišel je na Šmarno goro ustanovit Turni klub, a bil je prezgoden in je taval naokoli, pa zbirajočih se ustanoviteljev kluba ni spoznal, zato se je čez čas naveličal čakanja in odšel domov. Enega od ustanovnih članov pa sploh ni bilo tam. Delovne dolžnosti so ga namreč tik pred tem poklicale na bivši sovjetski vzhod in nam je pustil le svoje soglasje. Seveda pa so prav vsi ustanovni člani kasneje pri notarju overovljeno podpisali svoje pristopne izjave.

O ustanovitvi Turnega kluba je naslednji dan v Alpinističnih novicah časopisa Delo poročal Franci Savenc. V novički je povzel glavne misli vabila in povedal, da bo klub deloval v okviru Slovenskega gorniškega kluba Skala ter da je njegov predsednik France Sevšek. Za zaključek je dodal, da "je klub predstavljen - tudi s statutom - že tudi na Internetu."

Zanimivo je, da se je ta dogodek pojavil v isti številki Dela še enkrat in sicer v rubriki "Ljubljanski volilni drobiž". Novinar je pod naslovom "Zdaj tu, zdaj tam" napisal: "Dr. Anton Jeglič je včeraj dokazoval, kaj je hitrost. Dopoldne je v mestu sklical tiskovno konferenco, popoldne se je peš napotil na Šmarno goro - tam so ustanovili klub turnih smučarjev Gora - nato pa se je vrnil v dolino, se preoblekel in že sedel za okroglo mizo univeztitetnega znanstvenega foruma, katerega udeleženci so se pogovarjali o univerzi v tretjem tisočletju."

Prav nič nenavadno ni, da je bil Turni klub Gora že od samega začetka prisoten na internetu, saj od tam vendar izhaja. Avgusta 1998 smo dobili v zameno za pravico objavljanja naših prispevkov prostor na strežniku radia Ognjišče. Od tedaj je naša spletna stran dosegljiva na naslovu www.slog.net/~tkgora, naš elektronski naslov pa je tkgora@www.slog.net. Najbolj priljubljena pa še vedno ostaja osnovna turnosmučarska stran ( www.slog.net/~frances) in njena rubrika, kjer gorniki poročajo, kje so bili in kaj so doživeli. Samo v prvi polovici letošnjega leta smo tu objavili 180 prispevkov - rubrika pa je zabeležila več kot 14000 obiskov. To je za naše razmere zares velika številka in videti je, da bo v prihodnje obisk teh strani še naraščal.

Vendar člani turnega kluba nismo nekakšni zasvojenci računalniške navidezne resničnosti, ampak se zelo radi srečujemo tudi v realnem svetu. Ob ustanovitvi kluba smo se odločili, da bodo četrtkovi večeri naši - da se bomo srečevali, se pogovarjali in organizirali tudi različna predavanja - gorniška, popotniška in strokovna. V letu 1998 smo se pričeli srečevati v gostilni na Rožniku. Bila je to res lepa točka, a kaj, ko osebje gostilne ni bilo kaj prida gostoljubno. Morda nismo dovolj popili, ali pa znana ljubljanska turistična točka nudi že sama po sebi toliko zaslužka, da se jim s peščico gornikov ni splačalo ukvarjati. Kakorkoli že, oktobra leta 1998 smo se preselili le nekaj minut proč - v okrepčevalnico turističnega društva v Mostecu. To je oaza miru sredi gozda, in vendar zelo blizu središča Ljubljane. Osebje v Mostecu nas je zelo prijazno sprejelo in vse do junija 1999 smo bili tam redni četrtkovi gosti. Opažali pa smo, da obisk naših srečanj ni in ni mogel dovolj narasti. Marsikdo se je pritoževal, da je moral do okrepčevalnice pešačiti in to skozi gozd. Morda to ponoči in v slabem vremenu res ni bilo prav prijetno za vse. Poleg tega so okrepčevalnico zvečer zelo zgodaj zapirali - do poldevetih smo morali svoja srečanja zaključiti - pogosto prav tedaj, ko se je diskusija šele prav razvila.

V začetku leta 2000 smo zato četrtkove večere TK Gora preselili v drugi del Ljubljane - v okrepčevalnico Žibert na Brodu pod Šmarno goro - zopet bliže našim začetkom. Ali je bila preselitev vzrok, ali pa je informacija o turnosmučarskih srečanjih počasi le prodrla do dovolj velikega števila gorniških navdušencev, ne vem. Vsekakor pa se je takoj po preselitvi obisk naših srečanj močno povečal. Poleg tega pa je Jurij Mlinar, ki je ob preselitvi prevzel organizacijo predavanj, poskrbel tudi za zelo kvalitetne predavatelje. Od tedaj se predavanj na četrtkovih večerih ponavadi udeležuje od dvajset do trideset ljudi. Naša srečanja seveda niso namenjena samo članom turnega kluba, ampak so odprta za vse. Nanje vabimo gornike preko interneta, obvestil Skale, radia Ognjišče, lokalne kabelske mreže, obvestil v revijah in s pomočjo plakatov v pomembnejših trgovinah z gorniško opremo. V letu 2000 smo organizirali 17 predavanj in veliko turnosmučarsko srečanje, v prvi polovici letošnjega leta pa že 14 predavanj, srečanje in občni zbor kluba. Za vtis naj navedem seznam predavanj sezone 2000/2001:

Seveda pa se naš klub ne imenuje zastonj "turni klub". Skoraj ves prosti čas preživimo v gorah, od tega na turnih smučeh vsak konec tedna od prvega snega pa do sredine julija - včasih pa si vzamemo čas za turno smuko tudi med tednom. Taki "ukradeni" dopoldnevi ali večeri imajo še poseben čar. Najlepši pa so najbrž turni smuki ob polni luni zvečer po službi. Za ture se praviloma dogovarjamo na četrtkovih večerih, nekaj tur letno pa razpišemo tudi preko interneta in obvestil Skale. Sezono ponavadi začenemo nekje v sredogorju - zelo lep je Blegoš, pa tudi Slivnica, Lisca, Menina in še kaj. Nato zahajamo na tipične zimske ture, med katerimi imamo posebno radi Karavanke. Kanjavec je naša priljubljena pomladanska tura, Križ pa je smučljiv še pozno v poletje. Prijetne so tudi ture v bližnjo avstrijsko okolico. Johannisberg je junija ravno pravi in leta 1999 smo tam pod vodstvom Bojana Pograjca spoznavali osnove hoje po ledenikih. Z Grossvenedigerjem pa smo lani julija zaključili turnosmučarsko sezono in prav verjetno jo bomo tudi letos. Ko se sneg umakne previsoko in postanejo ledeniki zares ledeniki, gremo v gore tudi peš. Pri tem z veseljem splezamo tudi kakšno lažjo smer. Lani smo nekaj časa preživeli v Dolomitih, kjer smo se malo sprehajali po poteh in ledenikih ter preplezali nekaj lepih smeri v okolici prelaza Sella. Smo pa gore, kot se neformalno imenujemo člani TK Gora, tudi navdušeni spoznavalci sveta. Dvakrat smo že bili s smučmi v Visokem Atlasu, bili smo na Olimpu, smučali pa smo tudi z vulkanov osrednje Anatolije.

Morda bi moral za konec povedati še kaj o naših načrtih. Veliko jih je, vsaj toliko, kot članov. Smo združenje posameznikov in vsakdo poskuša v gorah najti nekaj svojega - gorništvo ne more biti nekakšna skupinska dejavnost. V turni klub se povezujemo predvsem zato, da izmenjujemo ideje in izkušnje. Seveda pa se pogosto zgodi, da zanimivo idejo večina hitro sprejme za svojo. Pa še nekaj: smo odprti in želimo taki tudi ostati. Torej, če koga to veseli, naj ve, da bo pri nas vedno dobrodošel - na predavanju, srečanju ali turi. Za vse to pa lahko izve na naslovu: www.slog.net/~tkgora ali na četrtkovih večerih v varnem zavetju okrepčevalnice Žibert ob tacenskem mostu pod Šmarno goro.

© Copyright 2001France Sevšek

2523 (od 10 Nov 13)
Število trenutno priključenih uporabnikov: 2


171010(gora)