Statut Skale 1997

STATUT SLOVENSKEGA GORNIŠKEGA KLUBA SKALA- ZVEZE GORNIŠKIH KLUBOV

ki ga je na podlagi 8. in 11.člena Zakona o društvih ( Uradni list R Slovenije, št. 60 / 95 ) sprejela skupščina Slovenskega gorniškega kluba Skala - zveze gorniških klubov na 1. seji dne 23. junija 1997.

Slovenski gorniški klub Skala - zveza gorniških klubov je zveza gorniških klubov in drugih društev (klubov), ki se ukvarjajo z gorništvom in sorodnimi dejavnostmi v gorskem svetu (npr. alpinizmom, plezanjem, turnim smučanjem, ekstremnim smučanjem, soteskanjem, jadralnim padalstvom itd.) v Sloveniji (v nadaljnem besedilu: klubi zveze).

Slovenski gorniški klub Skala - zveza gorniških klubov usmerja, usklajuje in pospešuje:
- gorniške, alpinistične, plezalne, smučarske, gorsko-reševalne in druge sorodne dejavnosti v gorskem svetu,
- vzgojo in izobraževanje tako klubov kakor tudi posameznikov za vse oblike gorniških dejavnosti,
- reševanje ponesrečenih in iskanje pogrešanih v gorah,
- vodništvo,
- izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje gorniških objektov in naprav ter drugo gospodarsko dejavnost, ki je povezana z gorništvom in v skladu s predpisi
- skrb za varstvo narave in zdravo okolje,
- založništvo in v skladu s predpisi izdajanje strokovne, vzgojne, vodniške in druge gorniške literature.
- izdajanje glasila Skala

Slovenski gorniški klub Skala - zveza gorniških klubov (v nadaljnem besedilu: zveza) je ustanovljen z namenom, da združuje gorniške klube in goji slovensko gorniško izročilo in zavest v duhu vrednot in tradicije Turistovskega kluba Skala (T.K. Skala).

1. uresničevanje skupnih gorniških dejavnosti, interesov, programov in ciljev,
2. skrb za razvoj gorništva in oblikovanje za to potrebnih programov,
3. sodelovanje pri načrtovanju, izgradnji in vzdrževanju gorniških objektov,
4. načrtovanje in uresničevanje skupnih gorniških projektov in prireditev,
5. sodelovanja v prostorskem načrtovanju in uporabi prostora v gorah in gorskih dolinah,
6. vzgoja in izobraževanje, zlasti mladine, za: varnost v gorah na vseh področjih dejavnosti, varovanje in prijazen odnos do gorske narave, naravne in kulturne dediščine, življenje in preživetje v naravi,
7. nadaljevanje slovenskega gorniškega izročila in krepitev spoštovanja gorniških vrednot, še posebno: pomoč in tovarištvo, ljubezen do domovine in utrjevanje slovenske narodne zavesti, kulturo gorništva,
8. poglabljanje razumevanja pomena in poslanstva gorništva ter povezanosti z naravo za fizični in duhovni razvoj posameznika po načelu "zdrav duh v zdravem telesu".
9. predstavljanje klubov v državnem in mednarodnem okviru.

1. opredelijo skupne osnove programov in skupne dejavnosti, v skladu s predpisi, na vzgojnem, gospodarskem (povezanem z gorništvom), izobraževalnem, organizacijskem in na drugih področjih,
2. oblikujejo skupne projekte za te dejavnosti in njihovo uresničevanje,
3. izberejo odgovorne nosilce skupnih programov med zainteresiranimi klubi zveze,
4. uskladijo in sprejmejo skupna stališča glede upravljanja in uporabe prostora, ki so nacionalnega pomena in pri tem tvorno sodelujejo,
5. po potrebi združujejo sredstva in moči za uresničenje sprejetih odločitev.

Ime je: Slovenski gorniški klub Skala - zveza gorniških klubov, s skrajšanim imenom Slovenski gorniški klub Skala.
Sedež zveze je v Ljubljani, Ob Ljubljanici 42.
Žig zveze je enak znaku zveze. Znak je okrogle oblike. Na obodu je s times - verzalke (tipografska postavitev) izpisano ime zveze v modri barvi. Ime SKALA je na dnu oboda in je poudarjena z dvema pikama. V notranjem polju je oranžen krog, v katerem je črna silhueta planinskega orla z razpetimi krili.

Zveza usklajuje svoje interese z drugimi organizacijami in skupnostmi ter se dogovarja in sporazumeva z njimi o skupnem delovanju.
Zveza aktivno sodeluje s slovenskimi in tujimi gorniškimi, planinskimi, alpinističnimi, plezalnimi, gorsko-reševalnimi in drugimi organizacijami doma in v tujini. Poseben poudarek je na sodelovanju s slovenskimi klubi (društvi) v zamejstvu in po svetu.

Zveza in klubi zveze lahko oblikujejo z drugimi organizacijami, društvi in zvezami posebne organe za reševanje skupnih vprašanj.

Zveza se lahko včlani v mednarodne gorniške organizacije, če je njihovo delovanje v skladu z interesi zveze in zakoni Republike Slovenije.

Znak zveze je okrogle oblike. Na obodu je s times - verzalke (tipografska postavitev) izpisano ime zveze v modri barvi. Ime SKALA je na dnu oboda in je poudarjena z dvema pikama. V notranjem polju je oranžen krog, v katerem je črna silhueta planinskega orla z razpetimi krili.

Svečani simbol zveze je prapor zveze, je bel in obrobljen z zlatim trakom. Na čelni strani je znak zveze, pod katerim je z zlatimi številkami izpisana letnica ustanovitve 1997. Na hrbtni strani pa je znak Turistovskega kluba Skala, pod katerim je z zlatimi številkami izpisana letnica 1921.
Poseben pravilnik ureja uporabo prapora.

Zveza nastopa v pravnem prometu z drugimi v svojem imenu in za svoj račun.
Zveza lahko sklepa pogodbe s tretjimi osebami v imenu in za račun posameznih klubov zveze in drugih organizacij, vendar le na podlagi njihovega pisnega pooblastila.

Zvezo zastopa in predstavlja predsednik zveze. Predsednik zveze je hkrati tudi predsednik upravnega odbora. Predsednik je odgovoren za delovanje zveze v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren skupščini in upravnemu odboru. V primeru zadržanosti predsednika zveze opravlja njegove naloge in pooblastila podpredsednik zveze ali druga oseba, ki jo predsednik pooblasti.

Klubi zveze imajo lastnost pravne osebe, s pravicami in obveznostimi določenimi z Ustavo, zakoni, tem Statutom in pravili zveze. Pravila klubov zveze morajo biti usklajena s tem Statutom.

V okviru klubov zveze se lahko za uresničevanja gorniških ciljev organizirajo gorniške skupine, odseki in druge oblike organiziranja, ki niso pravne osebe in delujejo v skladu s pravili klubov zveze in s tem statutom. Posebno pozornost namenjamo mladim.

Klubi zveze se zaradi vsklajenega delovanja in interesov lahko trajno ali občasno povezujejo v razne oblike interesnega združevanja. Klubi zveze lahko skupaj z zvezo sprejemajo sklepe ali sklenejo sporazum o oblikah interesnega sodelovanja, v katerih določijo sedež, naloge in način delovanja ter financiranje.

Redni član je lahko vsak, ki ima spoštljiv odnos do gora, gorništva in do slovenske kulture; otroci do 14 leta starosti se vpišejo s privoljenjem staršev. Klubi zveze lahko določijo različne članarine glede na pravice in obveznosti članov, upravni odbor zveze določi prispevek iz članarine za delovanje zveze. Klub zveze lahko oprosti posamezne člane plačila članarine zaradi njihovega slabega gmotnega stanja.

Zveza in klubi zveze imajo lahko podporne člane in donatorje. Podporni člani in donatorji so pravne ali fizične osebe, ki zvezi in klubom materialno ali kako drugače pomagajo. Podporni člani in donatorji lahko sodelujejo na sejah skupščine, na njih razpravljajo, vendar nimajo pravice odločanja.

Druge pravice in dolžnosti klubov zveze določajo pravila klubov zveze, ki morajo biti v skladu s tem statutom.

Klub (društvo) postane član zveze na podlagi sklepa svojega najvišjega organa in izjave, da želi postati klub zveze, da sprejema statut zveze ter se zaveže, da se bo ravnal po njem. Ob pristopu se podpiše pogodba o pristopu kluba v zvezo, podpisnika sta zveza in klub, ki pristopa. Klube sprejema v zvezo skupščina. Gorniški klub, alpinistično, plezalno ali drugo društvo oz. klub, ki se vključi v zvezo mora imeti najmanj 10 članov.

Pravice klubov zveze so, da:
- volijo in imenujejo predstavnike za skupščino zveze ter druge organe zveze oziroma druge oblike medklubskega delovanja,
- na skupščini zveze določajo in oblikujejo politiko razvoja gorništva, alpinizma, plezanja in sorodnih dejavnosti v Sloveniji in usmerjajo delo organov zveze,
- sodelujejo s klubi zveze, organizacijami in skupnostmi pri uresničevanju svojih interesov,
- opravljajo druge naloge, za katere se v zvezi dogovorijo.

Dolžnosti klubov zveze so, da:
- delujejo v skladu s tem statutom,
- izvršujejo sklepe ter programe zveze,
- prispevajo sredstva za izvrševanje skupno dogovorjenih nalog,
- opravljajo še druge dolžnosti, za katere se v zvezi dogovorijo.

Klub zveze preneha biti član zveze:
- z izstopom,
- s prenehanjem kluba,
- z razpustom zveze,
- z dokončnim sklepom o izključitvi iz članstva v zvezi.

Klub zveze, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti ali ne posluje v skladu s statutom zveze, s svojimi pravili ali sklepi skupščine zveze, ali s svojim delovanjem škoduje ugledu zveze, lahko častno razsodišče izključi iz zveze. Zoper sklep častnega razsodišča zveze lahko klub zveze v enem mesecu po prejemu pisnega sklepa o izključitvi iz članstva ugovarja skupščini zveze, ki o pritožbi dokončno odloči.

O sklepu najvišjega organa kluba zveze, da izstopa iz članstva zveze, mora le-ta obvestiti upravni odbor zveze v 15 dneh.

Organi zveze so:
- skupščina,
- upravni odbor,
- nadzorni odbor,
- častno razsodišče

Najvišji organ zveze je skupščina. Člani skupščine zveze so predsednik in dva podpredsednika zveze, predstavniki klubov in predstavnik tajništva zveze. Vsak klub zveze ima po tri predstavnike. Predsednik zveze je voljen, možni so trije zaporedni mandati. Podpredsednika zveze sta iz vrst predsednikov klubov zveze; sledijo si po kronološkem redu pristopa v zvezo. Če postane predsednik zveze eden izmed predsednikov gorniških klubov, mora ta klub v treh mesecih izvoliti novega predsednika.

Skupščina je lahko redna ali izredna. Izredna skupščina se skliče po potrebi.

Skupščino skliče predsednik zveze. Redna skupščina je vsako leto do konca meseca aprila. Izredno skupščino mora predsednik zveze sklicati, kadar to pisno zahteva več kot tretjina klubov zveze, njen upravni ali nadzorni odbor. Če v roku enega meseca predsednik tega ne stori, jo skliče predlagatelj, ki mora predložiti dnevni red. Izredna skupščina odloča le o zadevi, za katero je bila sklicana.

Seji skupščine prisostvujejo člani upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča, lahko pa tudi drugi člani klubov zveze, donatorji in povabljeni gosti, vendar brez pravice glasovanja.

Predstavniki so dolžni, da na seji skupščine posredujejo stališča klubov zveze, ki jih predstavljajo in glasujejo v skladu z njimi.
Poleg obveznosti iz prvega odstavka tega člena imajo predstavniki klubov zveze še naslednje pravice in dolžnosti:
- da obveščajo svoje klube o svojem delu in o delu skupščine zveze,
- da v primerih nesoglasja o posameznih vprašanjih ponovno razpravljajo s svojimi klubi in zahtevajo od njih jasna stališča,
- da so dejavni pri delu skupščine,
- da usklajujejo stališča z ostalimi predstavniki o sprejetih smernicah klubov zveze

- sprejema statut in spremembe v njem, pravilnik o delu častnega razsodišča ter druge splošne akte, za katere je tako določeno z zakonom,
- sprejema razvojni program zveze,
- sprejema finančni načrt in zaključni račun,
- odloča o nakupu in odtujitvi nepremičnega premoženja v vrednosti nad 3.000.000 SIT (popravljeno z indeksom inflacije),
- voli in razrešuje predsednika, enega ali več podpredsednikov in tajnika zveze ter člane upravnega odbora, predsednika in člane nadzornega odbora, predsednika in člane častnega razsodišča in njihove namestnike,
- razpravlja in odloča o poročilih upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča,
- odloča o sprejemu kluba v članstvo zveze,
- odloča o predlogih, vlogah in pritožbah klubov zveze,
- odloča o ugovorih klubov zveze zoper sklepe o izključitvi,
- sklepa o prenehanju zveze,
- odloča o pritožbah zoper sklepe organov zveze,
- odloča o drugih vprašanjih, določenih z zakonom, s predpisi in s tem statutom.
O delu skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsedujoči, zapisnikar in dva overovitelja.

Volitve organov zveze so praviloma tajne, skupščina pa lahko sprejme sklep, da so javne.

Skupščina sklepa veljavno, če je prisoten predsednik ali oba podpredsednika zveze in po dva predstavnika iz najmanj 2/3 klubov zveze. V primeru nesklepčnosti se mora skupščina ponovno sklicati v roku 1 meseca. Skupščina odloča z večino glasov navzočih članov skupščine, o sprejemu kluba v članstvo zveze pa z 2/3 večino navzočih članov skupščine.

Če skupščina ne izvoli predsednika zveze ali več kot polovice članov upravnega odbora, nadaljujejo z delom dosedanji organi, vendar največ 6 mesecev; takrat mora biti skupščina ponovno sklicana.

Predsednik zveze mora prejeti predloge, prošnje in pritožbe, ki naj jih skupščina obravnava, vsaj osem dni pred dnem, za katerega je sklicana. V posebno utemeljenih in nujnih primerih jih lahko skupščina obravnava ne glede na čas predložitve.

Upravni odbor (UO) je izvršilni organ zveze in upravlja zvezo med skupščinama ter izvršuje njene sklepe. UO sestavljajo: predsednik, podpredsednika in tajnik zveze ter trije člani, ki jih izvoli skupščina. UO se sestoji po potrebi, najmanj pa 3 krat letno.

Če iz kakršnegakoli razloga preneha funkcija predsednika zveze, prevzame vodenje eden od podpredsednikov, ki ga določi UO zveze. To funkcijo opravlja do seje skupščine, ki mora biti sklicana najkasneje v 6 mesecih.
Če se število članov UO zmanjša, jih lahko upravni odbor nadomesti z novimi, ki jih predlaga predsednik zveze.

UO zaradi usmerjanja, usklajevanja in pospeševanja posameznih dejavnosti imenuje komisije in druge organe, potrebne za normalno delo zveze. UO lahko spreminja te komisije in druge organe glede na interese klubov zveze. Vodje komisij in drugih organov, ki jih določi UO v skladu s prvim odstavkom tega člena, predlagajo sestavo teh komisij oz. organov. Komisije oz. organi sprejemajo programe in predlog finančnega načrta za svoje področje. Vodje teh komisij oz. organov, če niso člani UO, je potrebno vabiti na seje UO, kadar se obravnava in odloča o dejavnostih z njihovega področja. Na sejah imajo glede teh vprašanj pravico glasovanja. UO določi pri oblikovanju in imenovanju komisij tudi vsebino in obseg njihovega dela.

- izpolnjuje sklepe skupščine in pripravlja predloge splošnih aktov,
- pripravi predlog finančnega načrta in zaključnega računa,
- imenuje predstavnike v organizacijah in skupnostih na državni in mednarodni ravni,
- podeljuje priznanja zveze,
- imenuje in razrešuje vodje in člane komisij oz. drugih svojih organov,
- pripravlja predlog dnevnega reda in gradivo za skupščino,
- odloča o prispevkih klubov zveze,
- predlaga sprejem klubov v članstvo zveze,
- odloča o zahtevah uslužbencev tajništva zveze,
- odloča o drugih zadevah po zakonih, predpisih, tem statutu in drugih splošnih aktih.

Seje UO so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov. UO sklepa z večino glasov navzočih. V nujnih primerih lahko predsednik zveze oz. podpredsednik, ki ga nadomešča, na podlagi pojasnjenega predloga zahteva pisno glasovanje članov UO o posameznih vprašanjih. Izid glasovanja se razglasi na prvi seji UO.

UO si lahko predpiše za svoje delo poslovnik. UO je za svoje delo odgovoren skupščini.

Nadzorni odbor (NO) ima pet izvoljenih članov. NO spremlja in nadzoruje delo vseh organov zveze, zlasti pa nadzoruje njeno celotno gospodarsko, finančno in materialno poslovanje. Člani NO imajo pravico in dolžnost prisostvovati sejam skupščine, upravnega odbora in komisij ter morajo imeti na voljo vsa gradiva, nimajo pa pravice odločanja. NO poroča o svojih ugotovitvah skupščini in o njih sproti obvešča upravni odbor. NO lahko sprejme poslovnik o svojem delu. NO je odgovoren za svoje delo skupščini. NO je sklepčen, če je na seji prisotnih več kot polovica članov. Veljavne sklepe sprejema z večino prisotnih.

Kršitve, opisane v 25. členu tega statuta obravnava častno razsodišče pri zvezi. Častno razsodišče (ČR) deluje na podlagi pravilnika o delu častnega razsodišča. ČR ima 5 članov.
Disciplinski ukrepi so naslednji:
- opomin
- javni opomin
- izključitev.

Zveza in klubi zveze gradijo, upravljajo in vzdržujejo gorniške objekte ter skrbijo za drugo premoženje po načelih dobrega gospodarjenja.

Objekte in druge nepremičnine, ki so last zveze, sme do vrednosti 3.000.000 SIT odtujiti le UO, v vrednosti nad 3.000.000 SIT pa skupščina zveze. Klub zveze lahko odtuji objekte in druge nepremičnine v vrednosti nad 3.000.000 SIT, ki so njegova last, le na osnovi sklepa najvišjega organa kluba in soglasja UO zveze. Če je lastnik objekta oz. druge nepremičnine zveze in z njimi upravlja klub zveze ali drug najemnik, je potrebno z njim skleniti posebno pogodbo, s katero se uredijo medsebojni odnosi. Objekte in druge nepremičnine, last zveze, ki jih upravlja klub zveze, se lahko odtuji le s sklepom skupščine zveze in s soglasjem najvišjega organa kluba. O odtujitvi objektov in drugih nepremičnin v vrednosti nad 3.000.000 SIT, ki so last zveze, sklepa skupščina zveze z dvotretinjsko večino vseh članov. V vrednosti do 3.000.000 SIT pa sklepa UO zveze z dvotretinjsko večino vseh članov. Če klub zveze preneha obstajati, preide njegovo premoženje na zvezo ali na klub zveze v soglasju s skupščino zveze. Vrednost 3.000.000 SIT je določena na dan sprejema tega statuta in se popravlja z indeksom inflacije.

Gorniški objekti so gorniške postojanke, pota in drugi objekti, ki služijo gorniški dejavnosti. Gorniške postojanke nudijo obiskovalcem zavetje, prenočišče, hrano in pijačo. So obveščevalna točka in dajejo obiskovalcem potrebne informacije. Poslujejo po načelih dobrega gospodarjenja, po predpisih kluba zveze in v skladu s splošnimi akti zveze. Gorniška pota, ki so posebej označena z gorniškimi markacijami in zavarovana, so javna pota. Gorniške markacije in kažipoti so oznake javnega pomena. Obiskovalci hodijo po teh poteh na lastno odgovornost. Klubi zveze imajo pravico in dolžnost s svojim delom in sredstvi skrbeti za gorniške postojanke in pota.

Zveza in klubi zveze lahko za uresničevanje svojih ciljev organizirajo tudi gospodarsko dejavnost pod pogoji, ki jih določa zakon ter so udeleženi pri dobičku.

54. člen Zveza in klubi zveze imajo dolgoročne, srednjeročne in letne načrte, s katerimi določajo vire sredstev in njihovo porabo, da bi čim uspešneje uresničevali cilje.

- prispevki klubov zveze za izvajanje skupno dogovorjenih nalog,
- dotacije in sredstva za uresničevanje programa zveze iz virov, ki jih dajejo podjetja in druge organizacije ter skupnosti,
- dohodki od založniške in drugih gospodarskih dejavnosti, povezanih z gorništvom,
- dohodki od prireditev,
- dohodki od nepremičnin, ki jih upravlja,
- darila in volila,
- drugi dohodki.
Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in tajnik zveze, ter druge za to pooblaščene osebe.
Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju, v katerem zveza tudi določi način vodenja in izkazovanje podatkov o finančno materialnem poslovanju zveze, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.
Zveza ima svoj žiro račun pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet.

Viri, ki omogočajo delovanje zveze, so namenski in drugi skladi, ki jih ustanovi UO.
UO v sklepu o ustanovitvi sklada določi njegov namen, vire sredstev, upravljalca in način porabe sredstev.
Sklad vsako leto sprejme program, ki je sestavni del načrta zveze.

Javnost finančno-materialnega poslovanja se zagotavlja s pravico klubov zveze, da imajo dostop do finančno-materialne dokumentacije.

Predsednik zveze oz. oseba, ki jo ta pooblasti, je odgovoren za nadzor in izvajanje finančnega načrta.

Medsebojne spore rešujemo sporazumno. Če do sporazumne rešitve ne pride, stranke v sporu določijo arbitražo. Vsaka stranka imenuje po enega arbitra, skupno pa določijo predsednika arbitraže. Arbitraža si določi pravilnik postopka. Odločitev arbitraže je dokončna.

Tajništvo zveze opravlja strokovno in tehnično delo. Tajništvo vodi tajnik, ki v soglasju z UO določi blagajnika in glede na potrebe tudi druge sodelavce tajništva. Skupščina voli in razrešuje tajnika zveze, funkcija je neprofesionalna.

Delo zveze je javno. Javnost dela je zagotovljena s tem, da so sestanki, na katerih se obravnava delo zveze, dostopni vsem. Javnost se tudi obvešča o opravljenem delu in nalogah, prav tako ji je omogočeno, da se s tem seznani.

Zveza in klubi zveze obveščajo javnost o svojem delu preko internega glasila zveze, lastnih obvestil in preko drugih medijev.

Javnost je lahko izključena pri obravnavanju posameznega vprašanja in drugih podatkov, ki jih je pristojni organ označil kot tajne.

Javnost je lahko izključena pri obravnavanju vprašanj iz prejšnega člena na podlagi sklepa organa, ki taka vprašanja obravnava.

Klubi zveze imajo pravico biti obveščeni o delovanju in poslovanju zveze ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za to dejavnost.

Obvestila zveze so uradno glasilo zveze. Zveza lahko obvešča svoje člane na različne načine, tudi preko medijev. Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren predsednik zveze.

Zveza in klubi zveze podeljujejo priznanja:

- za razvoj idealov gorništva kot sta prijateljstvo in požrtvovalnost
- za razvijanje gorništva in širjenju gorniške ideje,
- za dolgoletno aktivno delo v gorniški organizaciji,
- za izjemne dosežke, ki dvigajo ugled slovenskega gorništva, zveze in klubov zveze doma in v tujini.

Podjetja, druge organizacije, skupnosti in politične stranke lahko prevzamejo pokroviteljstvo nad posameznim klubom zveze, gorniškim objektom, projektom ali prireditvijo. Pokroviteljstvo se uredi s posebno pogodbo, ki pa v nobenem primeru ne sme omejiti svobode delovanja zveze ali kluba zveze.

Da bi razširili gorniško dejavnost in vzgojo, lahko zveza oz. klubi zveze prevzamejo pokroviteljstvo ali mentorstvo nad posameznimi šolami in drugimi vzgojno- izobraževalnimi organizacijami.

Zveza preneha po sklepu skupščine, po samem zakonu ali če število klubov zveze pade pod dva. S prenehanjem zveze in z razdelitvijo premoženja morata soglašati vsaj dve tretjini vseh članov skupščine. Predsednik zveze mora predložiti sklep pristojnemu upravnemu organu v roku 30 dni. O prenehanju zveze brez sklepa skupščine pripada njeno premoženje klubom zveze po ključu, ki ga določi likvidacijska komisija, sestavljena iz predstavnikov klubov zveze.

Ta statut je bil sprejet na 1. skupščini Slovenskega gorniškega kluba Skala - zveze gorniških klubov dne 23. junija 1997 in začne veljati takoj.

---gora
18.191.240.243(0)
149746 (65351,34,84361)
86 (35,0,51)
www.sgk-skala.si