Slovenski gorniški klub SKALA
zveza gorniških klubov
Danes bo tekla beseda o gorah s katerimi smo Slovenci še posebej tesno povezani. Živimo na prepišnem koncu Evrope, preko katerega so se v preteklosti preseljevali narodi, korakale so enote tujih zavojevalcev, nas pogosto poskušale podjarmiti ali celo streti, tudi danes se včasih težko upiramo tujim interesom. Pri tem so nam bile gore v oporo, zato ne preseneča, da je Triglav naš najbolj razpoznaven nacionalni simbol.
Tudi pri nastanku Slovenskega planinskega društva leta 1893 je bila poleg splošnega razvoja planinstva na prvem mestu jasno izražena volja ohraniti slovensko lice slovenskih gora. Lastne koče in planinske poti so bile najbolj vidno znamenje, da Slovenci želimo biti v slovenskih gorah sami gospodarji.
Prva svetovna vojna je vzela mnoga življenja tudi med planinci in gorniki, njeno pustošenje pa je seglo tudi v gore. Slovensko planinsko društvo se je po vojni z veliko vnemo lotilo obnove poti in koč kot tudi vzgoje članstva, v gore je zahajalo vse več ljudi. Mladi, ki so se želeli ukvarjati tudi z alpinizmom in turnim smučanjem, v tistih časih v SPD niso našli pravega razumevanja, zato so ustanovili Turistovski klub Skala. Alpinizem, turno smučanje , celo zametki tekmovalnega alpskega smučanja, pa gradnja bivakov, ukvarjanje z umetniško fotografijo in filmsko dejavnostjo so le nekateri izseki iz bogate palete dejavnosti tega kluba. Filma V kraljestvu Zlatoroga in Triglavske strmine ne prestavljata samo zgodovinskega zapisa o planinstvu in alpinizmu tedanjega časa pač pa sta del narodne kulturne dediščine.
Druga svetovna vojna je zahtevala visok krvni davek tako med člani SPD kot tudi Turistovskega kluba Skala. Slednja tudi ni podlegla pritisku okupatorja o včlanitvi Skale v italijansko planinsko zvezo CAI in se je raje razpustila.
Po drugi svetovni vojni je planinstvo potrebovalo kar nekaj časa, da se je iz Fizkulturne zveze izvilo v samostojno organizacijo. Pri tem so Skalaši aktivno sodelovali v okviru Planinske zveze Slovenije in s predvojnimi alpinističnimi dosežki postavili temelje na katerih se je razvil slovenski vrhunski alpinizem ter posegel v sam svetovni vrh. Kodeks etike v odnosu do gora, narave in soplezalcev, ki ga je gojila Skala, je danes sestavni del etičnega kodeksa Planinske zveze Slovenije. Zato je potrebno izreči vse spoštovanje in zahvalo še posebno tistim skalašem, ki so svojim delovanjem v okviru PZS ta plemenita načela udejanjili.
Spoštovani, danes imamo slovenski planinci in skalaši zopet vsak svojo organizacijo, ki se razlikujeta po organizacijski obliki, načinu in obsegu delovanja. Vendar pa imata več od formalnih razlik skupnega – v obeh organizacijah delujejo ljudje, ki so jim gore blizu; ki čutijo spoštovanje do gora in narave in ki si prizadevajo, da bi kar največ bilo storjenega dobrega za tiste, ki v gore radi zahajajo in v njih najdejo ne samo športne užitke ampak tudi notranje zadovoljstvo. Z združitvijo moči in energije smo skupaj uresničili velik cilj – izgradnjo Slovenskega planinskega muzeja, ki bo ohranjal in interpretiral novim rodovom tudi velika dejanja Skalašev. Naj bo to spodbuda za naše bodoče sodelovanje pri reševanju izzivov, ki jih prinaša sodobni čas. Če nam bodo kažipot vrednote, ki so nam v odnosu do gora skupne, potem se nam za doseganje novih skupnih ciljev ni treba bati. V tem duhu in s to željo v imenu PZS izražam poklon preteklemu delu skalašev in želim veliko uspeha tudi vnaprej.
---gora
216.73.216.129(0)
522736 (253329,45,269362)
200 (86,0,114)
www.sgk-skala.si
