Slovenski gorniški klub SKALA
zveza gorniških klubov
Letos praznujemo 100. obletnico delovanja skalašev na Slovenskem. Na svečnico, 2. februarja 1921 je bil v Prešernovi sobi restavracije Novi svet v Ljubljani – današnja lokacija hotela Lev, v katerem se nahajamo - ustanovljen Turistovski klub Skala. Ustanovni člani se seveda niso imeli za turiste, pač pa tiste, ki se odpravljajo na zahtevne visokogorske ture. Svoj klub so ustanovili kot alternativo takratnemu Slovenskemu planinskemu društvu ali če si sposodim besede dr. Miha Potočnika, »bili so kot mlado vino, ki je vrelo v pretesnih starih sodih SPD dokler jih na koncu ni razneslo«. Skalaši so zagovarjali idejo elite, vendar ne v smislu premožnosti ali družbenega ugleda, ampak v smislu maloštevilnega in v gorniškem pogledu vsestransko angažiranega izjemnega članstva. Biti član Skale je bila čast, gorništvo pa način življenja. Odlikovala jih je ljubezen do gora, idealizem, neupogljiv značaj, načelnost in tovarištvo, v stenah pa pogum, železna volja ter iskanje skrajnih meja. Iz njihovih vrst so izšli vrhunski smučarji, fotografi, gorniki in gorski reševalci, pravzaprav vsa največja gorniška imena tistega časa, kot so Joža Čop, Stanko Tominšek, dr. Miha Potočnik, Uroš Župančič Mira Marko Debelak, Pavla Jesih in mnogi drugi. Njihov idejni in filozofski vodja je bil najprej dr. Klement Jug, po njegovi prezgodnji smrti pa velik domoljub in izjemen izobraženec tistega časa dr. Henrik Tuma. V naših gorah so splezali najtežje smeri in slovenski alpinizem takrat pripeljali do meja možnega. V gorah so gradili znamenite bivake, leta 1931 so posneli prvi slovenski celovečerni film »V kraljestvu zlatoroga« ter tri leta kasneje postavili legendarni križ na Škrlatici v spomin na žrtve gora. Že leta 1923 je bila ustanovljena zelo dejavna jeseniška podružnica Skale, leta 1931 savinjska podružnica s sedežem v Lučah, kasneje pa še nekatere druge, ki pa zaradi izbruha vojne niso prav zaživele. V začetku 2. svetovne vojne so skalaši iz Rima prejeli dopis, naj pristopijo h Clubu Alpino Italiano. Takrat so izpričali svoje domoljubje in se raje sami ukinili.
Po vojni, ko je bila zapovedana enakost, ta najbolj zlagana in najbolj zlorabljena revolucionarna vrednota, sta postala ekskluzivnost in elitizem skalašev nezaželena in preganjana. Še več, leta 1953 je bil podrt 6m visok skalaški križ na Škrlatici in vržen v severozahodno ostenje Škrlatice. Približno v istem času je bila uničena tudi kapela na Molički planini nad Lučami, pa na Uskovnici in Kredarici. Ta nacionalna sramota je potem desetletja pričala o neciviliziranem režimu v deželi pod Triglavom in šele po osamosvojitvi Slovenije smo jo, kljub nekaterim odporom, uspeli popraviti.
Skalaški duh pa je medtem tiho tlel naprej in julija 1995 so trije srčni možje, ki so oblikovali sedanjost in videli v prihodnost, sklenili, da je dozorel čas, da ga znova oživijo. To so bili Janez Janša, dr. Anton Jeglič in Bojan Pograjc, ki jih danes lahko upravičeno imenujemo očete novodobnega skalaštva. Še isto leto smo ustanovili prvi gorniški klub in ga poimenovali po dr. Henriku Tumi, sledil je GK Savinjske doline s sedežem v Lučah, pa GK Gornjesoške doline v Bovcu, GK Karavanke v Radovljici, GK Limberk v Ivančni gorici, GK Jakob Aljaž v Medvodah, TK Gora v Ljubljani, GK Vrhnika, pa GK jadralnih padalcev in GK gorskih kolesarjev Volja. Leta 1997 smo na Knezovi domačiji v Robanovem kotu podpisali ustanovno listino Zveze gorniških klubov Skala.
V zadnjih 25 letih smo po slovenskih gorah, zlasti tistih ob meji postavili številne miniaturne Aljaževe stolpiče z vpisnimi knjigami, da bi tako sebi in drugim na najlepši možen način označili meje svoje domovine. V organizaciji GK iz Luč vsako leto najbolj zaslužnemu med nami podelimo Kocbekovo priznanje. Toda tisto, kar je največ vredno in kar po mojem mnenju tehta največ – izoblikovali smo lik gornika, lik poštenega, pogumnega in požrtvovalnega človeka, prežetega z ljubeznijo do slovenstva, gora in domovine, ki lahko danes mnogim služi kot vzor. Zato se imamo slovenski gorniki upravičeno za moralne in duhovne dediče skalašev in preko nas se bo njihov duh ohranjal tudi poznejšim rodovom.
***pico
216.73.216.129(0)
522725 (253354,45,269326)
198 (79,0,119)
www.sgk-skala.si
