Novice in obvestila Skale

V SPOMIN - IVAN JAKOP

V SPOMIN - IVAN JAKOP (25.12.1929-16.1.2021)

Nenadoma nas je zapustil ustanovni član Gorniškega kluba Savinjske doline. Malo pred Božičem sva še govorila po telefonu in si voščila za praznike. Kljub visoki starosti je bil še vedno izjemno čil, svež in kot vedno zelo prijeten sogovornik.

Rodil se je ravno na Božič v Grižah pri Žalcu mami Heleni in očetu Ivanu. Imel je še mlajšega brata. Po rednem šolanju in študiju je opravil magisterij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Zaposlil seje najprej v tovarni Alpos v Šentjurju nato pa v Kovinotehni v Celju. V 70. letih se je priključil začetkom računalništva in informatike v Sloveniji, deloval je tudi v tujini do upokojitve 1993.

V zakonu sta se mu rodila dva sinova. V pokoju se je ukvarjal tudi s čebelarstvom na posestvu nad Ljubnim. Rad je zahajal v planine, zato je tudi kot ustanovni član zavzeto deloval v GK kljub temu, da se je moral voziti iz Celja, kjer je prebival, na sestanke v Luče. Na svoj zadnji sestanek je prišel še pri svojih 90. letih. Leta 2006 ga je Gorniški klub imenoval v svet RTV Slovenija.

Bil je aktiven pri obnovi Kocbekove koče na Molički planini, kjer je namestil tudi fotovoltaične celice, da je koča dobila elektriko. Kočo je GK Savinjske doline obnovil s pomočjo domačinov 1999. Pred tem je bila prepuščena popolnemu propadu.

Zadnjih 17 let je bil vdovec. Zahvaljujoč svoji vitalnosti in svežini je ohranil vozniško dovoljenje do konca življenja. Imel je tudi srečo, da je kot človek krščanskih vrednot stanoval pod sv. Jožefom v Celju, ki ima zelo razvejano dejavnost s predavanji, proslavami, razstavami, kulturnimi prireditvami, izleti in romanji, kjer je bil mnogokrat navzoč.

Poznala sva se kar nekaj časa. Cenil sem njegovo znanje, strokovnost, predvsem pa njegov enkraten značaj. Bil je izredno skromen človek, velik strokovnjak in vedno pripravljen pomagati s svojim znanjem in bogatimi izkušnjami. Nikoli ga nisem videl, da bi bil slabe volje, čeprav vem, da je imel tudi grenke človeške izkušnje zaradi bolezni v družini.

Kljub lepi starosti verjamem, da je večina prijateljev mislila, da bo še vedno z nami. Bil je eden tistih ljudi, ki so pomagali graditi boljšo Slovenijo. Vsi, ki smo ga poznali, se ga bomo spominjali z velikim občudovanjem in hvaležnostjo.

Predlagam GK, da mu dodeli Kocbekovo priznanje, žal posthumno.

Božidar Gorjanc

četrtek 18.februar 2021 - 19:54 - andrej